Več informacij: 041 369 171 (Anita)
Kako vam lahko naše borovnice pomagajo?
Srčni napad
Kaj je srčni napad/ infarkt?
Srčni infarkt nastane, ko na enem izmed koronarnih plakov nastane razpoka, na njen pa krvni strdek, ki zapre svetlino prizadete koronarne arterije. Srčna mišica zato prične odmirati, v najhujšem primeru pa pride do nenormalnega prevajanje električnega impulza in srce se praktično „ustavi“. To najhujšo obliko srčnega infarkta imenujemo nenadna srčna smrt.
Glavni vzrok za infarkt je običajno ateroskleroza; v steni koronarne arterije se namreč kopičijo holesterol, nekatere druge snovi ter celice, kar povzroči nastanek aterosklerotične lehe (plak). S kopičenjem maščob se svetlina žile oži, kar lahko pripelje do angine pektoris, srčne bolečine, ki jo sproži napor. Kadar pa aterosklerotični plak poči, lahko nastane krvni strdek v žili. Če ta popolnoma zamaši svetlino koronarne žile, se razvije akutni srčni infarkt.
Aterosklerozo izrazito pospešujejo klasični dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni. Na določene dejavnike, kot so: starost, spol in družinsko obremenjenost ne moremo vplivati, zato pa lahko ogroženost za nastanek srčnožilnih bolezni zmanjšamo za več kot polovico z redno telesno dejavnostjo, izogibanjem kajenju, uravnoteženo prehrano in izogibanjem psihosocialnemu stresu. Nastanek ateroskleroze pa lahko pospešijo tudi nekatera zdravila, na primer zdravila za povišan krvni tlak, povišane maščobe in sladkorno bolezen.
Borovnice pomagajo pri preprečevanju ateroskleroze, srčnih napadov in kapi. To je posledica prisotnosti vlaknin, antociana, kalija, folata, vitamina B6 in vitamina C v njih. Vlaknine in antocianin zmanjšujejo holesterol, izboljšata krvne maščobe in preprečujeta zamašitev arterij. Vitamin B6 in folat preprečujeta poškodbe krvnih žil, kalij pa uravnava delovanje srčnih mišic. Redno uživanje borovnic lahko pozitivno vpliva na pomembne dejavnike tveganja: znižuje namreč krvni tlak in oksidiran LDL holesterol.
Zgoraj navedene trditve dokazuje več izvedenih študij, npr: Študija izvedena med 93.600 medicinskimi sestrami je ugotovila, da so imele tisti z najvišjim vnosom antocianinov - glavnih antioksidantov v borovnicah - 32% manjše tveganje za srčni napad v primerjavi s tistimi z najnižjim vnosom. Obstaja še več raziskav, ki so prišle do podobnega zaključka.
Študija iz leta 2015 je na primer pokazala, da je osem tednov vsakodnevnega uživanja borovnic pripomoglo k nižjemu krvnemu tlaku in zmanjšanju togosti arterij pri 48 ženskah. Druga študija, objavljena v Journal of Nutrition, je poročala, da je dodajanje borovnic k redni prehrani pripomoglo k opaznemu znižanju krvnega tlaka in oksidiranega LDL holesterola, ki sta dva glavna dejavnika tveganja za bolezni srca v primerjavi s kontrolno skupino.
In ključno je, da uživamo prav jagodičevje. Ženske, ki so uživale prehrano, bogato z drugim sadjem in zelenjavo, tveganja za srčni napad niso zmanjšale v enaki meri.
Bolezni srca in ožilja nedvomno predstavljajo poglaviten problem sodobne civilizacije in dandanes največ ljudi umre zaradi srčnega infarkta. Konkretno v Sloveniji akutni srčni infarkt oziroma srčni napad letno doživi približno 3.500 ljudi. Najbolj ogrožene so naslednje navedene skupine: moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom ter kadilci. Tveganje pa povečajo tudi telesna nedejavnost in prekomerna telesna teža, zvišan krvni tlak, holesterol v krvi, sladkorna bolezen, psihosocialni stres in pa seveda tudi genetika.
Z ustreznimi preventivnimi ukrepi – med katere sodi tudi uživanje borovnic - lahko močno vplivamo na večino naštetih dejavnikov in tako zmanjšamo tveganje za pojav bolezni srca in ožilja.