Več informacij: 041 369 171 (Anita)
Visok pritisk
Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebe organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje.
Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti:
· višja vrednost ali sistolični tlak je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje;
· nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, v času relaksacije srca.
Visok krvni tlak (pritisk) ali hipertenzija je bolezen, ki navadno ne povzroča težav. Čeprav poteka nemo, jo je treba zdraviti. Če tega ne storimo, obstaja večja verjetnost za pojav: možganske kapi, srčnomišičnega infarkta, odpovedi ledvic in drugih zapletov.
Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg
O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh.
optimalen krvni tlak < 120 in < 80
normalen krvni tlak 120/80 do 129/84
visoko normalen krvni tlak 130/85 do 139 /89
hipertenzija 1. stopnje 140/90 do 159/99
hipertenzija 2. stopnje 160/100 do 179/109
hipertenzija 3. stopnje več kot 180/110
Dednost, starost (po 45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj te tako imenovane esencialne ali primarne arterijske hipertenzije pa morajo biti prisotni tudi nekateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo: prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivim stresom.
Zvišan krvni tlak je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Te bolezni so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok umiranja prebivalstva. Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Če se tega zavedamo, se zavemo tudi pomena bolezni in njenega preprečevanja. Z zdravim načinom življenja boste bistveno zmanjšali tveganje, da bi zboleli za boleznimi srca in žilja.
Kako vam lahko naše borovnice pomagajo?
Ali lahko skodelica borovnic na dan odžene zdravnika stran? Mogoče.
Raziskovalci so izvedli naključno, s placebom kontrolirano študijo pri 40 ženskah po menopavzi, starih od 45 do 65 let, z visokim krvnim tlakom. Polovica je osem tednov vsak dan zaužila 22 gramov borovnic v prahu (enakovredno skodelici borovnic). Druga polovica je uživala po izgledu in okusu identičen placebo.
Študija, objavljena v The Journal of Academy of Nutrition and Dietetics, je ugotovila, da se je pri skupini, ki je uživala borovničev pripravek, sistolični krvni tlak znižal za povprečno 5,1% in diastolični za približno 6,3%. Tudi raven dušikovega oksida, za katerega je znano, da sodeluje pri sproščanju in širjenju krvnih žil, se je v tej skupini znatno dvignila. V skupini, ki je prejemala placebo, ni bilo omembe vrednih sprememb.
Po navedbah znanstvenikov je bilo izboljšanje zmerno v primerjavi z zdravili za krvni tlak, vendar nadaljujejo, da uživanje borovnic v večjih količinah ali v daljših obdobjih lahko poveča učinek.
Glavna avtorica, Sarah A. Johnson, podoktorska raziskovalka na državni univerzi na Floridi, je dejala, da ne vidi razloga, da bi ljudje radikalno spremenili svojo prehrano, je pa zelo koristno, da v svojo prehrano vključijo borovnice, če jih do sedaj še niso. "Borovnice imajo zelo posebno sestavo, ki je odgovorna za njihov učinek na krvni tlak," je dejala. "Drugo sadje in rastlinski izvlečki niso dali istega rezultata."
