top of page
diabetes.jpg

Diabetes

Kaj je diabetes?

Po definiciji Mednarodne federacije diabetikov (IDF) je sladkorna bolezen ali diabetes kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Poleg tega je motena še presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa sladkorno bolezen oz. diabetes opredeljuje kot: motnja v presnovi, izhajajoča iz številnih vzrokov, ki jo določa kronična hiperglikemija (stanje zvišanega nivoja sladkorja v krvi). Kaže se kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, posledici nepravilnosti v izločanju ali delovanju inzulina (hormon, ki se izloča v trebušni slinavki).

 

Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved številnih telesnih organov. Tako  v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.

 

Delitev sladkorne bolezni glede na nastanek:

Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen)

·      pojavi se v otroštvu in mladosti oz. do 30. leta

·      je avtoimunska bolezen

·      njegova osnova verjetno posledica dedne zasnove;

·      inzulin je z injekcijami treba nadomeščati vse od začetka bolezni in do konca življenja

·      okrog 10 % diabetikov, med njimi so otroci

Tip 2

·      približno 90 % vseh diabetikov

·      ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju (lahko ga je celo preveč)

·      pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete, sočasno je treba zdraviti tudi vzporedne težave,  (zvečane maščobe v krvi, zvečan krvni tlak) oziroma zmanjšati preveliko telesno težo, opustiti kajenje;

·    z leti se odpornost na inzulin povečuje;

·    k nastanku in slabšanju bolezni pripomorejo neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, premalo gibanja, stres

Prehodna hiperglikemija med nosečnostjo

·         gre za sladkorno bolezen tipa 2

·         nastane zaradi hormonskega stresa in (90% primerov) s porodom izgine

·         po 40. letu starosti se hiperglikemija pogosto ponovi

Vrednosti koncentracije sladkorja v krvi

·         od 3,5 mmol / l do 5,6 mmol / l – normalna vrednost

·         nad 5,6 mmol / hiperglikemija

·         pod 3,5 mmol /  hipoglikemija

·         na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi, višja od 7 mmol / l  na tešče oziroma 11 mmol / l neposredno po jedi

·         pozornost zahtevajo že vrednosti nad 5,6 mmol / l, izmerjene na tešče, govorimo o blagi hiperglikemiji oziroma moteni toleranci na glukozo

Kako vam lahko                borovnice pomagajo?

Borovničev sok in ekstrakt izboljšata občutljivost na insulin. Borovnica ima visoko vsebnostjo vlaknin, ki je bistveni del diabetične diete in pomaga znižati raven sladkorja. Raziskava dr. JoAnna Mansona, profesorja medicine na Harvard Medical School, dokazuje, da je uživanje jagodičevja povezano z manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2.


Borovnice v primerjavi z drugimi sadeži zagotavljajo zmerne količine sladkorja. Ena skodelica (148 g) vsebuje 15 gramov sladkorja, (malo jabolko ali velika pomaranča). Kljub temu bioaktivne spojine v borovnicah očitno prevladajo nad negativnim vplivom sladkorja, ko gre za nadzor sladkorja v krvi.


Raziskave kažejo, da imajo antocianini v borovnicah koristne učinke na občutljivost za insulin in presnovo glukoze. Učinki proti sladkorni bolezni se pojavijo tako pri borovničevem soku kot pri ekstraktu. V študiji pri 32 osebah s prekomerno težo in odpornostjo na inzulin, sta dva borovničeva smoothija dnevno povzročila veliko izboljšavo občutljivosti za insulin.


Izboljšana občutljivost na insulin bi morala zmanjšati tveganje za presnovni sindrom in sladkorno bolezen tipa 2, ki sta trenutno dva največja zdravstvena problema na svetu.

vrč.jpg
bottom of page