Več informacij: 041 369 171 (Anita)
Staranje kože
Staranje je naraven proces, pri katerem se celice vedno počasneje obnavljajo. V koži je posledično vse manj kolagena in hialuronske kisline, ki koži dajeta oporo in volumen, poleg tega pa dejavniki iz okolja kot so onesnaženje, izpostavljenost soncu, stres in kajenje še dodatno pospešijo proces staranja.
Hkrati se s staranjem telesa spreminja tudi videz naše kože. Nekatere od teh sprememb so določene z našimi geni, to vrsto staranja imenujemo notranje ali intrinzično staranje. Vidna znamenja staranja se pojavijo že okoli 25 leta, ko se naravni proces regeneracije oziroma obnavljanja celic začne upočasnjevati.
Posledično se celice ne delijo več tako hitro in plasti kože se začnejo tanjšati. Na ta proces vpliva predvsem raven spolnih hormonov, ki se postopoma niža, pri ženskah se nivo estrogenov in progesterona izrazito zniža z menopavzo. To pa posledično povzroči razgradnjo kolagena, suhost, izgubo elastičnosti, stanjšanje zgornje zaščitne plasti in kar vodi v gubanje kože.
Tudi zunanji dejavniki, kot so ekstremna vročina ali mraz, pretirano izpostavljanje soncu, psihični stres in nepravilna prehrana (še posebej problematičen je sladkor, saj se v telesu veže s proteini in nato skupaj napadajo kolagenska vlakna) prispevajo k prezgodnjemu staranju kože. To vrsto staranja imenujemo zunanje ali ekstrinzično staranje.
Najpomembnejši zunanji dejavnik je gotovo sonce. Izpostavljenost UV-žarkom v mladosti je zelo pomemben razlog prezgodnjega staranja kože. Poškodbe kože, ki jih povzročajo UV-žarki, imajo poleg staranja kože lahko za posledico tudi različne kožne bolezni, med katere spada tudi kožni rak. Že majhna količina UV-sevanja lahko poškoduje kolagenska vlakna, ki so glavni strukturni protein kože. Z obnavljanjem kože se kolagen obnavlja, vendar se razporeja neenakomerno in zapušča solarne brazgotine, kar nazadnje pripelje do nastanka gub. K starejšemu izgledu kože pripomorejo še naslednje navade: tuširanje z vročo vodo, uživanje alkohola, nezadostna hidracija, premalo spanca, spanje z ličili...
Hialuronska kislina igra pomembno vlogo pri videzu in funkciji naše kože. Kemijsko gre za glukozaminoglikan, ki ga v človeškem telesu najdemo v številnih tkivih, največ pa v sklepni tekočini, hrustancu, steklovini, steni krvnih žil in seveda koži. Zadržuje vodo kot spužva, in sicer veže do 1000-krat več vode, kot je njena lastna teža. To prispeva k hidraciji naše kože in izboljšanju njenega videza. S staranjem celice postopoma izgubljajo sposobnost proizvajanja hialuronske kisline, koža se začne tanjšati in postaja vse bolj krhka. Gube se pojavijo, ko naš kolagen, elastin in hialuronska kislina začnejo propadati. Koža izgublja elastičnost in volumen, sposobnost kože, da zadrži vodo se zmanjša, prav tako delovanje žlez znojnic in lojnic. Zaščitni maščobni ovoj kože je posledično tanjši, zato je koža suha in ohlapna zaradi stanjšanja maščevja v podkožju. Tudi sposobnost obnove kože se zmanjša in rane se slabše in dlje celijo.
Staranje kože je torej naraven proces, ki ga za zdaj še ne znamo ustaviti. Lahko pa proces staranja upočasnimo, preverite kako…
...Vam lahko naše borovnice pomagajo pri ohranjanju mladostnega videza?
Antocianin v borovnicah je odgovoren za preprečevanje oksidativne poškodbe DNK, visoka vsebnost vitamina C pa predstavlja pomemben dejavnik pri gradnji kolagena, ki je podporni sistem kože. Zato borovnice preprečujejo gube, starostne madeže in akne. Poleg tega zmanjšujejo poškodbe kože zaradi prahu, onesnaženja, dima in UV žarkov.
Poleg tega ena skodelica borovnic vsebuje 24% priporočenega dnevnega vnosa vitamina C. Zaradi vsega navedenega se je znašla na seznamu 10 najbolj priporočljivih živil za ohranjanje mladostnega videza kože. Za zaščito proti staranju od znotraj naj bi zaužili med 3000 in 5000 točk ORAC. To je enota, ki pove koliko antioksidantov vsebuje posamezno živilo. Borovnice so se z 2400 ORAC točkami uvrstile kar na 3. mesto!
Za primerjavo:
1. suhe slive: v 100 g 5770 točk
2. rozine: v 100 g 2830 točk
3. borovnice: v 100g 2400 točk
4. jagode: v 100 g 1540 točk
5. špinača: v 100 g 1260 točk
6. brstični ohrovt: v 100 g 980 točk
7. brokoli: v 100 g 890 točk
8. rdeča pesa: v 100 g 840 točk
9. avokado: v 100 g 782 točk
10. pomaranče: v 100 g 750 točk
